We are so excited, and we just can't hide it, we are about to lose control, and we think we like it! :)

Torej Agra. Revscina. Umazanija. Odprta kanalizacija. Se vecja beda kot v Delhiju. In ... Taj Mahal. Bela oaza sredi crnega mesta. Belkast marmor in rocno izklesani vzorci. Velikan, narejen z golimi rokami. Brez strojev in iz najboljsega materiala. Kot nekaksen posmeh revscini ali le opomnik, da ljudje ne bi nikoli pozabili, da obstaja nekaj lepsega. Ali pa da vsaj nekoc je bilo. Lepo.
Vstopnina 750 rupijev, za Indijce 10. Ampak, one life experience, kot bi se lahko reklo. Vstopis skozi velicastna vrata in ... kot v pravljici. Rahlo megleno zaradi zgodnje jutranje ure, ampak carobno. Okoli zeleno, voda in bel pravljicni prizor pred teboj. Magicno. Za hip skoraj pozabis, da si v Agri, mestu bede in smradu. Kjer vidis 6letne otroke delati v trgovini. Otroke resnega obraza, brez otroskega nasmeha, temvec odraslega znacaja, ki ti v skoraj popolni anglescini povedo ceno. Za ceno prezivetja so prodali svoje otrostvo. Na drugi strani pa podezeljsko zivljenje, kjer imajo deklice oblecene koze na vrvici in decki, ki se igrajo sredi prometne ceste. Taksna raznolikost na tako majhnem obmocju.
Voznja z vlakom je bila posebna dogodivscina. Skozi hitro brzeci trak videna tako drugacna plat clovestva. Blatne hise, nagi otroci, psi, ki jedo mrtve krave in se mnogo drugega. In, priti na vlak, je bila posebna izkusnja. Ko ze mislis, da bo tokrat slo brez zapletov, te spet skoraj nategnejo. Da karta ni ok in je potrebno doplacati 160 dolarjov. Svet se ti skoraj sesuje, ko si tako blizu cilja in spet naletis na oviro. Ampak en globok vdih, trezna glava in vidis, da je to le Indija. Dezela, kjer se ljudje borijo, da prezivijo in kjer je denar, sveta vladar.
Tukaj nisva niti se dober teden pa sva doziveli ze marsikaj. Od Slovenca sredi Indije, prvega hrosca v hrani, celodnevnega meditiranja na vrhu strehe s pogledom na Taj Mahal, do cisto prave cloveske smrti sredi kaoticnega Delhija.
Jutri pa bujenje ob 5h zjutraj, da se zadnjic ujameva Taj Mahal ob soncnem vzhodu, potem pa voznja do Varanasija, uradno 13 ur, ampak pricakujeva vec. Indija seveda in shanti shanti.


















































































With love, Tina and Ursa!