17. jan. 2011

Throw me out of the side of a plane and I´ll just see where I land ...

Kdaj ves, da si v Varanasiju? Definitivno takrat, ko se zaspanih oci na vlaku peljes mimo zelezniske postaje. :) In potem se na hitro spakiras in skocis na prvi nepostaji dol in upas, da bos nekje dobil rikso, ki te bo pripeljela v Varanasi.
Varanasi je tudi mesto, kjer smrt ni tabu. Seziganje trupel meter stran je cisto vsakodnevni ritual. In, ko ze mislis, da ne bos zdrzal pogleda na zoglenele kosti, ostanes se minuto tam in presenetis samega sebe. Seziganje poteka skozi celi dan, 24h na dan. Najprej zavito truplo okopajo v sveti reki, kjer se svojci se zadnjic poklonijo preminulemu. Zenske niso prisotne na seziganju, saj so po njihovem prevec obcutljive in jok preprecuje, da bi dusa dosegla nirvano. Tako sva danes dozivele moskega, ki so ga odstranili s seziganja, saj je zcel jokati. Ves proces traja okoli 3 ure in ne sezigajo otrok, mlajsih od 10 let, saj nimajo svoje karme, nosecnic, ljudi, ki jih je picila kaca in se 2 tipa ljudi. Te ljudi zavezejo na tezko skalo in jih na sredini Gangesa vrzejo v reko, kjer potonejo.
Everything is possible in India - stavek, ki ga niti sveta reka Ganges ne more izbrisati. Mark Twain: Benares is older than history, older than tradition, older even than legend, and looks twice as old as all of them put together. In ima prav. Baje najstarejse mesto, ki je ovito toliko skrivnosti, da jim le stezka sledis. Navidez tako vse drugacno, ljudje, z tako mocno vero, da bi lahko premikali gore, ampak v svojem cistem bistvu smo vsi isti. Strmimo k istim stvarem, le da moramo premagovati razlicne ovire, da jih lahko dosezemo.
Tukaj nisva se niti en cel dan, pa sva doziveli ze toliko novega. Od Raja, ki pozna najinega prijatelja Raja v Delhiju, prve ure meditacije, branje prihodnjosti z rok, ashrama ... Ati, moral bi spoznati najinega ucitelja meditacije in joge. Cisto zate tip cloveka, no hurry - vse na izi (shanti , shanti). Je rekel, da imam po tebi tako veliko srce in big good karma. :) Jutri ob9h zjutraj naju spet caka meditacija, potem zajtrk (kot v Agri spet na vrhu strehe), nato pa izlet v 20 km oddaljen budisticni tempelj.
Najprej je bil Varanasi ''moje'' mesto, zdaj pa se pocasi vanj zaljublja tudi Tina. Sedenje na ghatih in pitje chai (caj, izgovorijo zelo podobno, kot mi) je nekaj, kar te napolni z neizmerno energijo. Tukaj ostaneva 5 dni in ze imava obcutek, da bo premalo. Ampak najprej naju caka toliko razburljivega, najprej Kolata in sola, kjer bova poucevali in nato se nekaj malega juga. Do naslednjic pa ... See ya!

































(tam, kjer se kadi sezigajo trupla)









































With love, Tina and Ursa

8 komentarjev:

  1. the best photos, so far :)
    sister my, u look so happy :))))

    OdgovoriIzbriši
  2. Sam da ma hrano v roki pa je srecna:))))

    OdgovoriIzbriši
  3. Uhhuu, super duper, da se imata fajn :)
    Jao, predvidevam, da mami na zadnji fotki mulčka umije v tisti usrani vodi..Sploh nočem pomist, kaj je vse notr :S

    Uzivejta pa kmal spet čakam novo objavooo :P

    OdgovoriIzbriši
  4. Ful lepo napisano to da maš tolk dobrih stvari po men ti pa ni blo treba it v Indijo da bi izvedla.

    OdgovoriIzbriši
  5. "Sam da ma hrano v roki pa je srecna:))))" hehehehe :D something we have in common :D

    OdgovoriIzbriši
  6. Hrana zgleda zdrava :D, drugač pa noro kaj vse doživljata!!!

    OdgovoriIzbriši
  7. Ej, tole si bosta pa zapomnile za celo življenje, super :)) Vidve sam pišita, da bomo mel kej za brat med izpiti :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Everything is possible in India.- s tem stavkom bi se najbrž skor vsak strinju. Vidm, da se mata ful fajn- kar tako naprej. uživita še za nas, ki smo doma. ;);)

    OdgovoriIzbriši